Italijanski minolovec je bil zgrajen leta 1913 in potopljen leta 1944. Do leta 1929 je nosil ime „Pilade Bronzetti“. Potopilo jo je britansko letalo, ki jo je opazilo med izvidniškim letom. Torpedo je ladjo prelomil na pol in zato sta premec in krma približno petdeset metrov narazen.

Ogled ladje Baron Gautsch je najbolje začeti na krmi, čez zgornjo palubo proti premcu. Po ogledu zunanjosti ladje boste dobili zelo prijeten občutek bivanja v razbitini, medtem ko se boste odpravili na zgornjo palubo, kjer je ostalo jekleno okostje.

Dolga leta imenovana "ISTRA", je bila prava identiteta te razbitine ugotovljena šele pred kratkim kot parnik "Hans Schmidt."

Predvideva se, da je bila ena prvih ladij, potopljenih na istrskem ozemlju v začetku prve svetovne vojne. Po podatkih je bila ladja zgrajena v angleški ladjedelnici in opremljena z motorji J. Gilmore, po katerih je dobila ime . Dobro ohranjena notranjost plovila je dostopna.

Zaradi slabega vremena, ki je takrat zajelo ves Jadran, se je kapitan odločil zateči v puljsko pristanišče; v smeri proti mestu je naletel na mino, ki je uničila premec in ladjo potopila na mestu, kjer še vedno stoji. Med potopom je možno vstopiti v razbitino, ki je precej široka in varna.

Slabe vremenske razmere novembra 1912 so bile usodne za usodo Romagne, tovorne ladje, potopljene v bližini Rovinja. Takrat je zadnjič plula z žitom iz Ravene v Trst. Danes leži na globini 40 m, s svojo dolžino 60 m pa je skoraj v celoti prekrita s kosi ribiških mrež.

Italijanski trgovski parnik "Varese" je potonil leta 1915 med prevozom tovora iz Trsta v Tunis. Zaradi slabega vremena se je kapitan odločil, da se bo zatekel v pristanišče Pula. Na poti proti mestu je ladja naletela na mino, ki je uničila premec, ladja pa se je potopila na mestu, kjer je danes.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil potopljen vlačilec, ki je v pristanišču manevriral z večjimi ladjami. Dolg je 15 m, zato v njegovo notranjost ni mogoče vstopiti.

Potop pričnemo na plitvi planoti na globini 5 m in se rahlo spuščamo proti jugozahodu, dokler ne dosežemo stene, ki se položno spusti do 30 m globine, kateri sledimo po desni strani. Pobočje se razprostira po celotni južni strani Brionskega otočja, ki ga krasijo številni vrhovi.

Od majhne plaže v zalivu se poševni greben dvigne do maks. globine okoli 20 do 22 m. Po grebenu na vaši desni strani, ki se začne od plaže, boste našli tri stopnice od 3 do 6, od 6 do 9 in od 9 do 11 metrov, zaradi česar je odlična lokacija za Discovery Dives.